Koliko od vas jih je vedelo, da je tistega prelepega 20. junija na oder prišel (od drugih imenovan) satanist?! Ali mogoče bolje, koliko od vas se je tega veselilo ?! Upam si trditi, da sem edina v uredništvu ter verjetno redka izmed bralcev, ki se je tega iskreno veselila in za ta dan živela nekaj mescev. Si lahko predstavljate občutek po celotnem telesu, ko je v moje roke prišla svetlo modra karta in na njej s črnimi gothic črkami napisano; Marilyn Manson ? No … da vam razložim, kakšen je ta občutek: Predstavljajte si ščemenje po intimnih delih telesa, vsaka mišična kita po telesu trza, zrak ki ga dihate je gost, vonj je omamen, kot vonj po dveh telesih, ki sta se ravnokar predali človeškemu največjemu užitku. V tistem trenutku ste vstopili v raj, okoli vas bi se lahko godila grozodejstva, brezbrižni bi lahko bili. Čustva še vedno vrejo v vas, vaše mišice še vedno trzajo, ščemenje postaja vedno močnejše … doživeli ste ekstazo! In tako je bilo samo ob prejemu karte, kako mislite je šele bilo na koncertu. Še raj ne bi bil mogel biti tako lep !! Zato pa ni bil raj, temveč grenak pekel, kjer zublji ognja prijetno oblivajo moje telo, vsak udarec z bičem je užitek in Lucifer pred vami je čeprav nikoli prej lep, sedaj naravnost prečudovit … Pekel je postal moj dom, čutim vse, toda nič. Prazna sem, telo je le kletka, v kateri biva duša, prepojena z zlom, ki je tako zlobno, da je postalo dobro. Vse je relativno! Zlo je dobrota, dobrota je zlo, srednja pot je mučna, vseeno mi je! Mar mi je za vse govorice, ki jih okoli trosijo puritanci, ničvredni so, ozkogledni, diskriminatorji ali pa mogoče le nevedneži, ki ne sprejemajo drugega kot le sebe, svoje vere in svojih pogledov na svet. STAROMODNO! Manson poje 10 centimetrov stran od mene, uživam, Iron Maiden so proti temu navaden klubski koncert, Križanke so nabito polne, vsi smo tam samo za njega, sebični smo!

Piše se 21. junij. Uživam v objemu ljubljenega, obožujem ga. Obožujem njegovo telo, njegove oči in velik nasmeh. On obožuje mene, moje telo in moj nasmeh. Strast je velika, ustnice v poljubu, roke pa vsepovsod. Dlani se dotikajo nečesa, kar je bilo do sedaj samo moje, zdaj je še njegovo, kakšen šovinist! Lasti si nekaj, kar še moje ni, samo dano mi je bilo, je zato lahko moje ?! In jaz, kako posesivna sem … grizem ga kjerkoli ga le lahko … ljubim ga. Spominjam se besed, ki sem jih včasih pisala; Ali pišem ali jočem, vseeno mi je … samo srce hočem iztrgati iz sebe ali pa Navidezno se trgam, od znotraj nazven. Zdaj so te besede mlačne, nedoživete, mrtve. Okoli mene je poželenje, ki se preliva skozi moje oči, telo je vroče in potno … samo še nekaj minut ter … (kaj mislite?)

Seks, Manson in ljubezen … nekaj stvari brez katerih še dolgo ne bom več mogla. Seveda pa brez cigaretov ter kave ne gre. Zaljubljena sem, polna strasti in zagotovo bodo ti poletni dnevi prelepi … Sledite mojemu zgledu

Quenyi says hello from the abyss of Denial