1. Tvoje knjige se prodajajo za med, kaj lahko pričakujemo v tvoji tretji knjigi, ki je nekako nadaljevanje knjige Dosje Rokomavhi ?
»Pričakujete lahko ponovna razburjenja in nova odkritja, ki so sicer jasna vsem, ki spremljajo ozadja dogajanj medijev, politike in gospodarstva. Vendar pa sem jaz ponavadi edina, ki jih spravi na papir. Žal.«

2. Za tvoje knjige je znano, da dodobra razburkajo slovensko javnost, kaj lahko pričakujemo v tretji knjigi ENRON?
»Mislim da isto. Razburjenja. Jezo posameznikov. Seveda neupravičeno, kajti pišem resnico in to tudi tehtno argumentiram.«

3. Kako bi opisali svoje knjige?
»Reality show? No, da ne bo pomote, tako takšne knjige kličejo v tujini in v tujini takšne knjige cenijo in avtorjev ne masakrirajo, kot pri nas; pri nas smo seveda še daleč v zaostanku, kar se tiče pisanja takšnih knjig in knjižnega trga nasploh.«

4. Zelo odmeven je bil tudi Guštijev blog? Nam lahko pojasniš pri čem je tu pravzaprav šlo?
»Glasbenik Miha Guštin je o meni napisal tekst, ki je v veliki meri neresničen in razen tega, da sem nekoč hodila z nekim njegovim prijateljem, nima z resnico popolnima nič skupnega. Tekst, ki ga je napisal, je bil zelo žaljiv in, kot sem že rekla, v veliki meri, neresničen. Zato sem šla na sodišče in dosegla prvo sodno odredbo za odstranitev bloga v naši državi in sprožila precedens, ki bo predstavljal tovrstne modelne sodbe v naši državi. Žal mi je, ker se moram ukvarjati s takšnimi stvarmi, ni mi pa žal, ker vem, da to pomeni marsikaj koristnega in pozitivnega za dobrobit tega naroda, pa čeprav bo večini ljudi to jasno šele čez nekaj let. No, kar je napisal Guštin, me je res prizadelo in to je tudi en razlog, zakaj sem šla na sodišče in dosegla stvari, ki sem jih pač dosegla. Tudi jaz sem človek in tudi mene boli, če kdo laže o meni. Ne moti me, če – argumentirano, seveda – pljuvajo moje knjige, boli me, če resnico iz mojih knjig skrivajo tako, da pljuvajo in lažejo čez mene, na osebni ravni. Sicer je bil pa Guštin za tovrstno izpostavljanje presneto dobro plačan in to je najbolj bedno: da se ljudje prodajo in so za kupček denarja pripravljeni javno žaliti in lagati čez nekoga, ki se jim je osebno zameril. Res žalostno.«

5. Kaj si misliš o dvoličnih ljudeh?
»O dvoličnih ljudeh si mislim vse najslabše. Resnica prej ali slej pride na dan in bolje jo je povedati takoj, kot kasneje iskati izgovore za laži.«

6. Kdaj najraje sedeš za prenosnik in se posvetiš pisanju?
»Zvečer oz. ponoči, ko je tema, ko me nihče ne moti s telefonskimi klici in tako dalje. Veliko pišem. Najraje takrat, ko sem sama. V temi. Takrat se rodijo uspešnice.«

7. Kako bi se opisala sama?
»Hm. Težka osebnost sem. Priznam. Še sama sebe ne razumem povsem, zato niti najmanj ne pričakujem, da bi me razumeli vsi drugi. Vendar pa sama zmeraj sprejemam druge, ne glede na to, kako zelo so težki, in zato si želim, da bi drugi sprejemali tudi mene. Ne glede na to, kakšna sem. Z vsemi napakami vred. Tudi jaz imam napake, tudi jaz sem naporna, vendar tako, kot sama sprejemam napake in napornost drugih, želim, da tudi drugi pokažejo razumevanje do mojih napak in tako naprej. No, če ne, me pa naj preprosto ignorirajo. Ne bom zamerila.«

8. Kaj se je v vašem življenju najbolj spremenilo?
»V zadnjem letu vse. Najbolj pa zagotovo to, da me zdaj ljudje tudi na cesti prepoznavajo. In to mi, priznam, ni všeč. Všeč mi je, če kupujejo moje knjige in si jih na veliko izposojajo, ja, všeč mi je, če me berejo in še bolj mi je všeč, če to, kar pišem, razumejo, toda meni osebno naj dajo mir. Zoprno mi je, ko mi pristopajo in se hočejo pogovarjati z mano. Vse piše v mojih knjigah, naj tam berejo. Meni naj dajo pa mir.«

9. Kakšen je tvoj življenjski moto?
»Live and let die?«

10. Tvoj najbolj simpatičen politik?
»Nekoč je bil to Tony Blair. Ko sem bila še levičarka. Laburisti so mi bili všeč. Danes je pa to Dimitrij Rupel. Ker je pravi mačkon. Zvitorepec. Zmeraj se znajde. Za lastni interes. To seveda ni družbeno-koristno, je pa seksi. Priznam. Kapitalizem, pač.«

11. Kateri dogodek iz lanskega leta si boš najbolje zapolnila?
»Hm. Izid dveh knjižnih uspešnic in doseg stvari na sodišču, ki si jih pred enim letom v naši državi niti v sanjah nismo mogli predstavljati. Zadovoljna sem. Vse se da, če se hoče in če delaš pošteno in imaš za to tudi tehtne argumente. In jaz jih imam. Zato zmagujem, zato sem zadovoljna in zato si bodo te stvari, poleg mene, zapomnili tudi drugi. Vseeno pa si želim ob izidu mojih knjig manj škandalov in čim več tistih, ki bi se ukvarjali z vsebino mojih knjig, ne pa z mano osebno. Sama po sebi v resnici sploh nisem zanimiva, zagotovo je pa zanimivo tisto, kar pišem oz. razkrivam. Želim si, da bi drugi moje zgodbe še nadaljevali in razkrili še več. Kajti le tako bi lahko dosegli spremembe, ki so več kot potrebne. Ne govorim o sebi osebno, sama zase znam dovolj dobro poskrbeti, toda vprašajte se malo v kakšni državi živite in kaj hočete vi doseči? Vam tukajšnje razmere to omogočajo? Ste res zadovoljni? Dvomim! No, bom počakala na odgovore …«

slike: anajud.eu

Marjan Krnjić